KJE JE PARTICIPATIVNI PRORAČUN?

Občinski participativni proračun je proces demokratičnega soodločanja, pri katerem o porabi dela občinskih proračunskih sredstev neposredno odloča lokalna skupnost. S pomočjo participativnega proračuna lahko prebivalci občine prepoznajo težave in možnosti izboljšav ter sami predlagajo rešitve, nato pa predloge za izvedbo izberejo z demokratičnim glasovanjem.

Participativni proračun je proces, ki vključuje:

• vnaprej določen delež javnih sredstev, namenjen projektom, ki jih predlagajo in se do njih neposredno opredelijo občani;
• do potankosti opredeljen postopek, v katerem politični predstavniki nimajo odločevalske moči (razen ocenjevanja predlogov glede na njihovo izvedljivost, pristojnosti občine in zakonitost), končna odločitev pa je na strani občanov;
• organizacijo posvetovanja oziroma razprave med občani;
• javno objavo vseh korakov v postopku;
• ponovljivost postopka (ne gre le za enkraten dogodek, ampak za redno obliko soodločanja);
• vnaprej določeno in javno objavljeno časovno obdobje, v katerem bodo projekti izvedeni.

Občina ne izvaja participativnega proračuna, če:

• izvoljenemu ali imenovanemu svetu ožjega dela občine nameni del proračuna, s katerim ta svet prosto razpolaga (takšen primer so krajevni sveti, vaški sveti itd.);
• občanom omogoči kakršno koli oddajo svojih predlogov ali rešitev, pri tem pa ima zadnjo odločitev, ali bo predlog implementiran, župan, svetniki ali krajevni sveti.

Oba mehanizma sta sicer primer vključevanja širše javnosti v delovanje občine, vendar ne gre za mehanizem participativnega proračuna. Pri participativnem proračunu je jasno določen del oziroma višina proračuna, ki je namenjen participativnem procesu, občani pa ne oddajajo le predlogov, temveč imajo tudi končno besedo pri odločitvi, kateri predlogi bodo izvedeni. Gre za izrazito bolj vključujoč proces, ki sodelovanje omogoča vsakomur – brez povezav v krajevni skupnosti, vaškem svetu ali z županom.

V približno 35 letih obstoja participativnega proračuna so mnoge organizacije, med drugim Združeni narodi, večje število univerz in posamični raziskovalci, dodobra preučili in identificirali učinke izvajanja participativnega proračuna.

Ugotavljajo, da participativni proračun prinaša:

• povečanje učinkovitosti porabe sredstev,
• hitrejšo gospodarsko rast,
• bolj enakomeren razvoj občin,
• zmanjšanje socialnih razlik,
• boljše ravnanje z infrastrukturo in večjo identifikacijo z njo,
• povečanje zaupanja v demokratične postopke,
• povečanje aktivacije občanov,
• izboljšane odnose v skupnosti in medsebojno sodelovanje.

Vsaka občina, ki del proračuna prepusti v upravljanje občanom, s tem pridobi njihovo zaupanje in poveča legitimnost v svoje delo. Občinsko delovanje postane bolj transparentno in dostopno, občani pa se počutijo bolj povezani z občino in se v večji meri vključujejo v občinske procese. Uvedba participativnega proračuna je za občino dobra tudi zato, ker preko pobud prebivalcev omogoča boljše zaznavanje lokalnih potreb in težav.

Leta 1989 so participativni proračun kot prvi uvedli v brazilskem mestu Porto Alegre, z njegovo vpeljavo pa se je predvsem izboljšalo javno infrastrukturo in njeno dostopnost. Mehanizem se je skokovito razširil v druge države po letu 2001, ko je Porto Alegre gostil Svetovni socialni forum.

Danes participativni proračun uporabljajo tako majhna kot večmilijonska mesta, med njimi Buenos Aires, La Paz, Montevideo in Boston, v Evropi pa ga je vsaj enkratno uvedlo že več kot 4500 mest – celo velemesta kot so Pariz, Milano, Madrid in Lizbona. V Evropi je participativni proračun najbolj razširjen na Poljskem, kjer je celo zakonsko predpisan v vseh večjih mestih, v manjših pa spodbujan s finančnimi instrumenti.

Model participativnega proračuna, ki izhaja iz Porto Alegra, odločanje o delu proračuna v kar največji meri predaja občanom. Proces se izvaja vsakoletno, ljudje sami predlagajo projekte in jih tudi izberejo, občine pa so zavezane k njihovi izvedbi.

Trenutno v Sloveniji participativni proračun izvaja 66 občin. Nekatere občine proces odpirajo tudi mlajšim od 18 let in dnevnim migrantom, kar prinaša vedno nove vpoglede v stanje lokalnega okolja in nove ideje za projekte. Veseli nas, da zanimanje za ta mehanizem iz leta v leto raste.

Kandidatom smo v okviru iniciative Glas ljudstva na njihove e-naslove poslali vprašalnik, v katerega je bilo vključeno vprašanje: “Občina bi morala uvesti participativni proračun v višini najmanj 1 % občinskega proračuna.” Prosili smo jih, da se do vprašanja opredelijo z odgovorom DA ali NE. Če odgovora niso podali, so navedeni kot “se ni zaobljubila” oziroma “se ni zaobljubil”.

Seznam kandidatov smo pridobili s spletnega mesta Državne volilne komisije, e-naslove pa smo zbirali prek političnih strank, lokalnih, nevladnih in civilnodružbenih organizacij ter brskanjem po spletu. Nekatere kandidate smo kontaktirali preko zasebnih sporočil na njihovih družbenih omrežjih. V primeru Levice in SNS smo kandidatom, za katere nismo našli e-naslovov, vprašalnik poslali stranki. Ostalim, za katere nismo našli e-naslova, vprašalnika nismo posredovali in so v naši raziskavi navedeni kot “se ni zaobljubila” oziroma “se ni zaobljubil”.

Kandidati, ki niso prejeli vprašalnika, nam lahko še vedno posredujejo svoj e-naslov, na katerega jim bomo poslali vprašalnik, ob prejemu odgovorov pa bomo kar najhitreje spremenili tudi stanje zaobljube.

Izvajanje participativnega proračuna smo preverjali z analizo spletnih mest občin in objavljenih novic, pri presoji stanja pa smo se oprli na zgoraj navedene strokovne kriterije opredelitve participativnega proračuna.

Za kakršne koli napake se kandidatom opravičujemo, spremembe odgovorov pa nam lahko sporočite na jasmina@danesjenovdan.si.

Pred lokalnimi volitvami leta 2018 smo s kampanjo “Čas je, da občinski denar postane tudi tvoja stvar” kandidate za župane pozvali, da se zavežejo k uvedbi participativnega proračuna v svoji občini. Prejeli smo 275 zaobljub, od tega je 57 kandidatov zmagalo na volitvah.

Leta 2020 smo z obnovljeno kampanjo “Kje je participativni proračun?” preverjali, če zavezani župani svoje obljube držijo. Na spletnem mestu smo objavili seznam občin in županov s statusom o (ne)izvajanju. S kampanjo smo javnosti nudili vpogled v stanje v njihovem lokalnem okolju in ji dali možnost pritiska na odločevalce s pošiljanjem dveh vrst e-sporočil – za župane, ki so se zavezali, in za tiste, ki se niso.

S kampanjo smo dosegli, da se je v javnosti (še dodatno) odprl pogovor o prednostih participativnega proračuna in stanju v Sloveniji, z velikim številom medijskih objav in pritiskom lokalnih skupnosti pa konec mandata 2018–2022 participativni proračun izvaja 39 slovenskih občin. Seznam teh občin je na voljo tukaj.